Geodetski načrt oz. posnetek izdelamo z zajemom terenskih podatkov ter dodamo podatke, ki jih prejmemo iz uradnih evidenc, najpogosteje iz geodetske uprave. To so sloji s podatki o parcelnih mejah, boniteti zemljišča, vrsti rabe, lahko označimo tudi mejo zazidljivosti in druge podatke.
Za terenske meritve uporabljamo najsodobnejše gps naprave in totalne postaje, priznane znamke Leica.
Vse naše načrte in karte izdelujemo v državnem koordinatnem sistemu ETRS ali GK sistemu. Poleg geodetskega načrta je obvezni del tudi certifikat v katerem določimo namen in natančnost podatkov zajetih na terenu ali pridobljenih iz uradnih evidenc.
Vsebina načrta, ki se ga uporabi za pripravo projektne dokumentacije pri graditvi objektov in načrt novega stanja parcele, vsebuje podatke o terenu, vodah, stavbah, drugih objektih, rastlinstvu in podatek o parceli.
Obseg meritev je vsaj 25 metrov širok pas od predvidenega ali obstoječega objekta. Posname se tudi koridor po katerem bo imel objekt dostop.
Geodetski načrt mora biti izdelan kvalitetno in dovolj podrobno, saj predstavlja osnovo projektantom za izdelavo projektne dokumentacije.
V certifikatu natančno navedemo in stranko tudi obvestimo o natančnosti podatkov v geodetskem načrtu, predvsem je pomemben podatek o parcelnih mejah, saj obstaja možnost, da le te niso dovolj natančne za namen priprave PGD dokumentacije in je priporočljivo predhodno urediti parcelne meje. Kasnejše posledice so lahko hude, v najslabšem primeru se lahko zgodi, da je potrebna rušitev novogradnje. Zato je zelo priporočljivo, da se prične graditi na parcelah, katerih parcelne meje so urejene in so v naravi tudi označene z mejniki.
Izdelujemo tudi posnetke in karte z namenom priprave lokacijskega načrta, ki so predvidoma enaki načrtu za pripravo projektne dokumentacije, lahko pa se dodaja dodatne sloje na željo in potrebe naročnika.
Merilo lokacijskega načrta se izdela glede na potrebe in namen uporabe.
Geodetske načrte razvrščamo glede na namen za katerega so bili izdelani.
Uporablja se jih lahko pri pripravi PGD dokumentacije, za namen gradnje ali legalizacije objekta. Načrt je lahko narejen z namenom pridobitve uporabnega dovoljenja, v takem primeru gre za geodetski načrt novega stanja. Lahko pa je namenjen uporabi za pripravo različnih vrst prostorskih načrtov, kot so občinski prostorski načrt še posebej pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in pri pripravi državnih prostorskih načrtov.
Priporočljivo ga je uporabiti tudi pri izdelavi idejne dokumentacije IDZ.
Cena geodetskega načrta je odvisna od površine in gostote pozidanosti zemljišča, za katerega je geodetski načrt izdelan.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.Odškodnina se obračuna v naslednjih primerih:
Glede na zakon (ZKZ) je potrebno plačati odškodnino za gradnjo bodočega objekta na kmetijskem zemljišču. Posledica je uničeno kmetijsko zemljišče, ki se tako ne more več uporabljati za kmetijsko pridelavo.
Kmetijska zemljišča so tista, ki so v prostorskih dokumentih določena kot kmetijska zemljišča in tudi za nekmetijska, ki so razporejena po dejanski rabi in so uvrščena na njive, travnike, nasade in ostale kmetijske površine.
Na geodetskem načrtu je zarisana meja med različnimi bonitetami, ki služi za obračun odškodnine na parceli za katero bo izdano gradbeno dovoljenje.
Pred izdajo gradbenega dovoljenje s strani upravne enote, je potrebno poravnati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Višina odškodnine je odvisna od površine zemljišča pod stavbo bodočega objekta in se določi v znesku na kvadratni meter ob upoštevanju bonitete zemljišča. Strošek vam odmeri pristojna upravna enota na sledeči način.
Odškodnina spremembe namembnosti je enaka tlorisni površini kmetijske rabe in se pomnoži za stanovanjske objekte od 4€ do 20€, odvisno od bonitete zemljišča.
- če je boniteta zemljišča od 51 do 60 je cena 4€ na kvadratni meter,
- če je boniteta zemljišča od 61 do 75 je cena 12€ na kvadratni meter,
- če je boniteta zemljišča od 76 do 100 je cena 20€ na kvadratni meter.
V primeru, ko je bodoči objekt projektiran na zemljišču z različnima bonitetama, se za vsak del upošteva pripadajoča boniteta. Če tudi zemljišče pod stavbo leži na parceli, ki ima boniteto večjo od 50 točk, tudi boniteto nič, se vseeno izračuna odškodnino, zaradi spremembe namembnosti in se upošteva tista boniteta večja od 50 točk.
Reference:
Od leta 2003 do danes smo izdelali že več kot 1000 geodetskih načrtov različnih velikosti. Naši naročniki so občine, fizične stranke, odvetniške družbe, javna in zasebna podjetja, gradbena podjetja...