Ureditve meje je postopek v katerem se ugotovi potek parcelnih mej in se jih evidentira v zemljiškem katastru. Postopek se prične z naročilom lastnika ali solastnika. Pred pričetkom mejne obravnave pridobimo zemljiškokatastrske podatke, potrebne za izvedbo postopka, na geodetski upravi RS. Kot registrirano geodetsko podjetje lahko pridobivamo podatke o lastništvu parcel in o osebah ter njihovem stalnem prebivališču ter vse ostale podatke iz zemljiškega katastra, ki jih potrebujemo za postopek ureditve meje.
Pred pričetkom mejne obravnave lahko brez sodelovanja lastnikov opravimo meritve na parcelah, zaradi ugotovitve poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Za te ugotovitve se uporabijo na zadnje evidentirani podatki o parcelah in podatki iz dokumentacije listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost podatkov. V elaboratu ureditve meje se navede podatke, ki smo jih uporabili pri postopku ureditve meje in prav tako njihovo natančnost oz. zanesljivost.
Na mejno obravnavo vabimo lastnike parcele in lastnike sosednjih parcel, mejna obravnava se odvija na obravnavani parceli. V redkih primerih je možno postopek ureditve meje izpeljati, kar v pisarni.
Udeleženci morajo prejeti vabilo na mejno obravnavo vsaj osem dni pred izvedbo. Če se lastnik udeleži postopka, kljub temu, da nanj ni bil vabljen pravilno ali, da sploh ni bil vabljen, se vseeno šteje, da je bil vabljen pravilno.
Za vse, ki se postopka niso udeležili moramo dokazati, da smo jih vabili pravočasno. Kot dokaz moramo elaboratu ureditve meje priložiti kopijo poštne knjige iz katere mora biti razvidno, da so bila vabila poslana pravilno.
Potek mejne obravnave.
Lastniki parcel pokažejo svoje parcelne meje geodetu ali jih natančno opišejo. Lastniki katerih parcele se meja samo dotika, lahko samo pokažejo oziroma opišejo samo tiste točke, kjer se obravnavana meja zaključi.
Nato geodet pokaže potek meje, na podlagi podatkov, ki jih je pridobil v zemljiškem katastru in jim pove ocenjeno natančnost podatkov pridobljenih iz zemljiškega katastra. To lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo.
Če se meja, ki jo je pokazal lastnik parcele razlikuje od meje geodeta, ki jo je pokazal na podlagi podatkov pridobljenih iz zemljiškega katastra, kot so katastrski načrt, predhodne meritve in drugi dokumenti, ki se navezujejo na predhodno urejanje parcelnih mej, mora geodet lastnike parcel opozoriti na nastalo razliko in jim pojasniti, da se v zemljiški kataster ne da evidentirati mej, katerih potek se razlikuje od mej po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim geodet pokaže potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozori na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. V kolikor se kdo od lastnikov ne strinja z mejo geodeta, mora pokazati svojo mejo, ki jo geodet, ki vodi postopek tudi posname in označi v elaboratu.
V primeru, ko se lastniki parcele ne strinjajo z mejo geodeta, pa ne pokažejo svoje meje, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo.
Če se kateri od lastnikov ne udeleži postopka mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, se mejna obravnava opravi brez njega.
Sledi zapisnik mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata.
V zapisniku se zapiše kraj, čas izvedbe, vabljeni in prisotne udeležence ter opiše njen potek. Poleg podpisa, je potrebno navesti tudi datum vsakega podpisnika mejne obravnave.
Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki vodi mejno obravnavo in lastniki parcel. Če ga kdo od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. V zapisniku se vodijo tudi vse opombe, katere lastniki parcelnih mej podajo geodetu, ki vodi postopek. Lastnik lahko podpiše samo prisotnost na mejni obravnavi.
Mejo označimo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in, če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo.
Sledi izdelava elaborata in oddaja le tega na geodetsko upravo.
Ob vložitvi zahteve elaborata ureditve meje, je potrebno, da je staro stanje meje, enako stanju, evidentiranemu v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve.
V primeru, da na terenu ni dosežen dogovor, je potrebna ustna obravnava ne geodetski upravi. Udeleženec, ki se ni strinjal s predlagano mejo geodeta, lahko na sodišču sproži sodno ureditev meje. Če pobudnik sodnega postopka, gursu ne dostavi vseh potrebnih dokazila, da je vložil vlogo na sodišče za sodno ureditev meje, se lahko šteje, da je bila meja v upravnem postopku določena in geodetska uprava zaključi upravni postopek z izdajo odločbe.
V kolikor se meja ni označila z mejniki takoj po mejni obravnavi se jo lahko na zahtevo lastnika, označi po izdaji odločbe upravnega postopka s strani Gursa.
Pri označitvi meje se izdela tehnično poročilo, ki se ga pošlje lastniku parcele, katere meja je bila označena, lastnikom sosednjih parcel in geodetski upravi.
Na ceno postopka ureditve meje vpliva več dejavnikov, zato nas kontaktirajte, da vam pripravimo točno ponudbo, glede na vaše zahteve in potrebe.
Če ste pred nakupom parcele, pozorno preverite status parcelnih mej. V primeru da parcelne meje niso urejene, je velika verjetnost, da površina parcele iz zemljiškega katastra ne odraža dejanskega stanja v naravi.
Reference
Letno opravimo med 50 in 100 postopkov ureditve meje.