Ureditev meje je geodetski postopek, v katerem se ugotovi potek parcelnih mej in se jih nato evidentira v zemljiškem katastru.
Postopek se prične na pobudo lastnika ali solastnika parcele.
Pred začetkom mejne obravnave pridobimo vse zemljiškokatastrske podatke, potrebne za izvedbo postopka, na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS).
Kot registrirano geodetsko podjetje lahko pridobivamo podatke o:
– lastništvu parcel,
– osebah in njihovem stalnem prebivališču,
– drugih relevantnih podatkih iz zemljiškega katastra,
ki jih potrebujemo za izvedbo postopka ureditve meje.
Potek postopka
Pred pričetkom mejne obravnave lahko, brez sodelovanja lastnikov, opravimo meritve na parcelah, s katerimi ugotovimo potek meje po obstoječih zemljiškokatastrskih podatkih.
Pri tem uporabimo zadnje evidentirane podatke o parcelah in podatke iz listin zemljiškega katastra, pri čemer vedno upoštevamo njihovo natančnost.
V elaboratu ureditve meje so navedeni vsi uporabljeni podatki, viri in dokumenti, skupaj z oceno njihove natančnosti in zanesljivosti.
Na mejno obravnavo vabimo lastnike obravnavane parcele ter lastnike sosednjih parcel.
Obravnava se praviloma izvaja na terenu – na sami parceli, v redkih primerih pa jo je mogoče izvesti tudi v pisarni.
Vabilo na mejno obravnavo
Udeleženci morajo prejeti vabilo najmanj osem dni pred izvedbo obravnave.
Če se lastnik postopka udeleži, kljub nepravilno vročenemu vabilu ali celo brez njega, se šteje, da je bil vabljen pravilno.
Za vse, ki se mejne obravnave niso udeležili, mora geodet dokazati pravočasno vabljenje.
Kot dokaz se elaboratu ureditve meje priloži kopija poštne knjige, iz katere je razvidno, da so bila vabila poslana pravilno in pravočasno.
Potek mejne obravnave
Lastniki parcel pokažejo svoje meje geodetu ali jih natančno opišejo.
Lastniki parcel, katerih zemljišče se meje samo dotika, pokažejo oziroma opišejo le končne točke meje.
Nato geodet predstavi potek meje po podatkih zemljiškega katastra in udeležencem pojasni natančnost teh podatkov. Lastniki lahko to pojasnilo zahtevajo tudi preden sami pokažejo mejo.
Če se meja, ki jo pokaže lastnik, razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet na razliko opozoriti in lastnikom pojasniti, da se v zemljiški kataster ne more evidentirati meja, katere potek se razlikuje od uradno evidentiranih podatkov.
Geodet jim prikaže uradni potek meje in pojasni stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
Če se kdo od lastnikov s prikazano mejo ne strinja, mora pokazati svojo mejo, ki jo geodet posname in vključi v elaborat.
V primeru, da se lastnik ne strinja z mejo, vendar svoje meje ne pokaže, se šteje, da s predlagano mejo soglaša.
Če se lastnik na mejno obravnavo ne odzove, čeprav je bil pravilno vabljen, se postopek izvede brez njegove prisotnosti.
Zapisnik mejne obravnave
Po končani obravnavi geodet pripravi zapisnik mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata.
V zapisniku so navedeni:
– kraj in čas izvedbe,
– vabljeni in prisotni udeleženci,
– opis poteka obravnave,
– izjave udeležencev in njihove opombe.
Vsak podpisnik mora poleg podpisa navesti tudi datum podpisa.
Zapisnik podpišejo geodet, ki vodi mejno obravnavo, ter lastniki parcel.
Če kdo od lastnikov odkloni podpis, geodet to zabeleži v zapisniku skupaj z razlogom.
Lastnik ima možnost podpisati zgolj prisotnost na obravnavi, ne da bi soglašal z vsebino.
Označitev meje in zaključek postopka ureditve meje
Mejo označimo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi, če to zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo.
Po označitvi sledi izdelava elaborata ureditve meje in oddaja na Geodetsko upravo Republike Slovenije (GURS).
Ob vložitvi zahteve mora biti staro stanje meje enako stanju, evidentiranemu v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve.
Nadaljevanje postopka v primeru nestrinjanja
Če na terenu ni dosežen dogovor, se postopek nadaljuje z ustno obravnavo na GURS-u.
Udeleženec, ki se ne strinja s predlagano mejo geodeta, lahko na sodišču sproži sodni postopek ureditve meje.
Če pobudnik sodišču ne dostavi dokazil, da je vlogo za sodno ureditev meje dejansko vložil, se šteje, da je bila meja v upravnem postopku dokončno določena, in GURS postopek zaključi z odločbo.
Če meja ni bila označena z mejniki takoj po mejni obravnavi, jo je mogoče označiti naknadno, po izdaji odločbe GURS-a, na zahtevo lastnika.
Tehnično poročilo in obveščanje lastnikov
Pri označitvi meje se izdela tehnično poročilo, ki se ga posreduje:
– lastniku parcele, katere meja je bila označena,
– lastnikom sosednjih parcel,
– Geodetski upravi Republike Slovenije.
Cena postopka in priporočila
Na ceno postopka ureditve meje vpliva več dejavnikov – zato nas kontaktirajte, da vam pripravimo točno ponudbo, prilagojeno vašim potrebam in zahtevam.
Če ste pred nakupom parcele, priporočamo, da preverite status parcelnih mej.
V primeru, da meje niso urejene, obstaja velika verjetnost, da površina parcele, navedena v zemljiškem katastru, ne odraža dejanskega stanja v naravi.
Reference
Letno izvedemo med 50 in 100 postopkov ureditve meje, kar potrjuje naše izkušnje, zanesljivost in strokovnost pri izvajanju tovrstnih geodetskih storitev.